Glavni razlog za večjo učinkovitost (kcal, proizvedenih na Wh) je napredna ultra zmogljiva tehnologija panelov Celsius in Fahrenheit, zaščitena s 43 patenti.

Seveda pa obstajajo pa tudi drugi razlogi.

Razlike so posledica večjih izgub energije pri klasičnih ogrevalnih sistemih:

1. Puščanje v napeljavi med plinskim gorilnikom in grelnimi napravami.
2. Izgube zaradi regulacije ogrevanja s plinom: Medtem ko plinske ogrevalne naprave za ogrevanje potrebujejo več kot 10 minut, je čas pri infrardečih napravah Celsius in Fahrenheit krajši od 4 minut. S porazdeljeno regulacijo v vsaki sobi je infrardeče ogrevanje kot celota bistveno bolj prilagodljivo. Posledično gre za visoko hitrost regulacije in nizko porabo energije v prostorih, kjer se endogena obremenitev spreminja oz. v prostorih, ki v zimskih mesecih, zlasti od januarja do aprila, prejemajo naravno sončno toploto (brezplačno energijo).
3. Izgube pri prenosu toplote skozi stene. Testi so pokazali, da je v hišah, ogrevanih na plin, notranja temperatura zunanjih sten, izmerjena na vrhu stene, 14 ° C. V hišah z infrardečim ogrevanjem ta temperatura naraste na 19 ° C, povprečna temperatura celotne stene je tako zmeraj višja od temperature zraka v prostoru.

Rezultat je tako nižja absorpcija vlage v zunanje stene, torej povečanje toplote z manj porabe energije in zmanjšanje nastajanja plesni.

Prav tako ni zanemarljivo, da imajo vlažne stene za razliko od suhih drastično nižje izolacijske vrednosti. Zgolj 4% vlažnost zmanjša izolacijske vrednosti za približno 50%. Z infrardečim ogrevanjem Celsius in Fahrenheit se prostori sanitirajo z zmanjšanjem odstotka vlage v zraku, posledično pa se povečujejo še izolacijske vrednosti in zmanjšujejo toplotne izgube skozi stene pri višjih temperaturah. Enako udobje se doseže tudi z nižjo notranjo temperaturo.

Večja učinkovitost infrardečih sistemov v primerjavi z ogrevalnimi sistemi najnovejše generacije (toplotne črpalke in drugi sevalni sistemi ogrevanja) je posledica naslednjih dejavnikov:

1. V ogrevalnem sistemu, ki ga poganjajo toplotne črpalke, imamo samo eno sevalno površino, medtem ko pri infrardečem sistemu Celsius in Fahrenheit relativno majhen panel (60cm x 60cm) segreje vsaj 3 stene in tla (ob vseh predmetih v sobi). Te ogrevane površine tudi postanejo sevalne in tako dobimo grelne površine, ki so vsaj 4-krat večje od samega sistema. To hkrati pojasnjuje, zakaj so infrardeči sistemi Celsius in Fahrenheit nepremagljivi za dobro izolirane hiše, vendar pa izgubljajo učinkovitost v primeru če se izolacijske lastnosti hiše poslabšajo. Obstaja empirična strategija, v izogib izgubam pri hišah s slabo izolacijo: infrardeči valovi se odbijajo od kovin, zato je stena iz mavčne plošče z aluminijasto folijo dovolj, da odseva valove nazaj v notranjost in prepreči uhajanje toplote skozi stene v zunanje okolje (na podlagi tega sistema je bila zgrajena 8m3 savna, ki se je segrela na 50 °C zgolj z 800Wh porabe).
2. Sposobnost boljšega prilagajanja potrebam po toploti: s termostatom v vsaki sobi je infrardeče ogrevanje kot celota bistveno bolj prilagodljivo. Gre za visoko hitrost regulacije in nizko porabo energije v prostorih, kjer se endogena obremenitev spreminja.